Inovativne skupnosti za ohranjanje biotske raznovrstnosti v Srednji Evropi

V drugem tednu novembra je Slovenija gostila prvo mednarodno srečanje partnerjev, ki sodelujejo v evropskem projektu za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Projekt ima velik pomen, saj izpostavlja resen problem izgube biotske raznovrstnosti v Evropi, kjer v naravi dnevno izgine do 200 vrst. Da bi preprečila nadaljevanje tega trenda, ki je posledica tako neodgovornega ravnanja z okoljem kot ekoloških in podnebnih sprememb, si EU prizadeva oblikovati strategijo, ki poudarja pomen trajnostnih pristopov k rabi ekosistemskih storitev.

Delovno srečanje, ki sta ga pripravila slovenska partnerja Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija in BSC Kranj, je potekalo v obliki kombinacije terenskih aktivnosti - ogleda primerov dobrih praks ter vodenih razprav s strani vodilnega partnerja.

Eden ključnih ciljev projekta je vključevanje lokalnih skupnosti in ključnih deležnikov, odgovornih za upravljanje z okoljem. V tem okviru smo obiskali Kmetijo Klančar, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo – mlekarstvo in sirarstvo. Do pred nekaj meseci sta gospodarila na kmetiji Anita in Marjan Pivk, ki sta zdaj upravljanje predala svojemu sinu. Ob našem obisku sta delila zgodbo svoje kmetije. Predstavila sta izzive, s katerimi sta se soočala v preteklosti, in razložila, da je bila preusmeritev v predelavo mleka nujna za ohranitev kmetije.

Njihova dejavnost ne zagotavlja le kmetijskih pridelkov in izdelkov, temveč pomembno prispeva tudi k ohranjanju okolja. Z vzrejo živine, ki večino časa preživi na prostem, dokler to dopuščajo vremenske razmere, skrbijo za vzdrževanje pašnikov in preprečujejo njihovo zaraščanje. S tem preprečujejo degradacijo travnikov, ki bi se zgodila ob opustitvi kmetijske dejavnosti, obenem pa prispevajo k ohranjanju kulturne krajinske dediščine.

Obisk kmetije, ki leži na robu krajinskega parka, smo zaključili z degustacijo mlečnih izdelkov ter pot nadaljevali v osrčje Krajinskega parka Zgornja Idrijca. Park, ki se razprostira na več kot 4000 ha se ponaša z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, tako v smislu ekosistemov kot tudi rastlinskih in živalskih vrst. Ohranjanje slednjega, kot eden ključnih poudarkov projekta, je mogoče doseči z izpostavljanjem pomembnosti ter razvojem trajnostnega turizma.  

Delovno srečanje se je zaključilo ob okusni pogostitvi na turistični kmetiji Pr' Jureč, ki je obenem služila kot primer dobre prakse. Gospodar je obiskovalcem predstavil tudi svojo etnološko zbirko, ki jo skrbno hrani na kmetiji.           

Poleg terenskega ogleda in predstavitve dobrih praks je potekalo  delovno srečanje, namenjeno poglobljenemu pregledu vsebine projekta in načrtovanju nadaljnjih korakov. Vodilni partner in nosilci posameznih delovnih sklopov so predstavili ključne vidike projekta, razjasnili določene nejasnosti ter spodbudili vse udeležence k aktivnemu izvajanju nalog v skladu s programskim načrtom.                     

Projekt je strukturiran v tri delovne sklope: prvi obsega oceno habitatov in ekosistemskih storitev, drugi je osredotočen na izvedbo socialno-ekonomske analize, tretji pa vključuje oblikovanje pilotne študije, ki predvideva transnacionalne ukrepe za iskanje rešitev ohranjanja biotske raznovrstnosti.