Razstava Poklon volni

Vabljeni na odprtje razstave v soboto, 3. 12. 2022, ob 16. uri v Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg.
Razstava bo na ogled do 30. 1. 2023 vsak dan razen ponedeljka od 10. do 17. ure.

Ovčjereja je na Slovenskem ena starejših živinorejskih panog. Na Idrijskem in Cerkljanskem je bila v preteklosti prisotna v manjši meri in namenjena samooskrbi. Ovce so gojili sočasno z govejo živino. Po podatkih Simona Rutarja (Zgodovina Tolminskega, 1882) so na Cerkljanskem leta 1870 redili 4.156 ovac in 548 koz. Za primerjavo so istega leta imeli na Tolminskem 12.896 ovac in 3.571 koz, na Bovškem pa 10.495 ovac in 6.013 koz. Manjši kmetje so raje redili koze kot ovce, saj so bile koristnejše. Pomulile so vse robidovje in grmičevje, da so bili tudi strmi, težje dostopni obronki čisti. Ovce so redili za pridelavo mleka in volne. Danes na Idrijsko-Cerkljanskem gojijo okrog 2.500 ovac.

V Sloveniji vzrejajo pasme za proizvodnjo mleka in mesa, volna je žal stranski proizvod v reji ovc. Je pa volna ekološko, trajnostno, biorazgradljivo in energetsko učinkovito naravno živalsko vlakno z visoko uporabno vrednostjo. Slovenija po količini pridelane volne ne spada med pomembnejše pridelovalke: njena letna pridelava volne je 155 ton, pri čemer je ocenjena prireja volne na slovensko ovco 1,4 kg.

Z razstavo Poklon volni – obdelava volne in njena uporaba v rokodelstvu želimo javnosti predstaviti proizvodne procese, opremo, orodje in ljudi, ki se z ovčjerejo na Idrijskem in Cerkljanskem ukvarjajo, predvsem pa bogato dediščino, vezano na obdelavo in uporabo ovčje volne. Z ohranjanjem ustnega izročila, znanj, veščin in spretnosti ter prenašanjem teh iz roda v rod so se ohranjale veščine, kot so pletilstvo, tkalstvo, polstenje volne in druge.

Današnje rokodelke so nosilke tradicionalnega znanja in njegove prenašalke na mlajše rodove, obenem pa umetnice in ustvarjalke, ki bogatijo dediščino in jo delajo uporabno v sodobnem času. Znanja, ki jih imajo, in spretnosti, ki jih obvladujejo, so del zgodovinskega spomina družinskih, sosedskih in vaških skupnosti, so spregledan, a ne pozabljen del naše nesnovne kulturne dediščine. Skupaj s predmetno stvarnostjo tvorijo pomemben element identitete našega prostora.

Spremljevalni program razstave:

- javno vodstvo po razstavi:

• sobota, 10. 12. 2022, ob 11. uri
• sobota, 17. 12. 2022, ob 11. uri

- delavnica tkanja na tkalsko deščico za otroke:

• sobota 14. 1. 2023 ob 11. uri
  

- prodaja volnenih izdelkov članic rokodelske sekcije Društva rejcev drobnice Idrija-Cerkno v Mali galeriji na gradu Gewerkenegg: nedelja, 4. 12. 2022, od 11.00 do 16.00:

• sobota, 10. 12. 2022, od 11.00 do 16.00
• nedelja, 11. 12. 2022, od 11.00 do 16.00
• sobota, 17. 12. 2022, od 11.00 do 16.00
• nedelja, 18. 12. 2022, od 11.00 do 16.00
• petek, 23. 12. 2022, od 11.00 do 16.00
• četrtek, 29. 12. 2022, od 11.00 do 16.00

Sodelavci v projektu: Društvo rejcev drobnice Idrija-Cerkno, Rokodelska sekcija Društva rejcev drobnice Idrija-Cerkno, Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija      

Organizacija razstave: Ivana Leskovec, Mestni muzej Idrija

Avtorica razstave: Tina Zadnik

Strokovni sodelavci: Klavdija Kancler, Polona Kavčič, Vojko Golob, Alenka Rupnik, Sonja Mlakar, Jure Podobnik

Besedilo: Tina Zadnik, Ivana Leskovec

Fotografije: fototeka Mestnega muzeja Idrija, fototeka Slovenskega etnografskega muzeja, Una Rebić in Metod Blejec, MU

Eksponati: Mestni muzej Idrija, Cerkljanski muzej, ICRA d. o. o. Idrija, KGZS Zavod GO, Alenka Rupnik, Sonja Mlakar, Jožefa Peternel, Darja Lampret, Mira Mlakar (Cerkno), Ksenija Uršič, Metka Prezelj, Tatjana Prezelj Kene, Manica Govekar, Mira Mlakar (Sovodenj), Tina Zadnik

Oblikovanje razstave in tiskovin: Una Rebić in Metod Blejec, MU

Mentoriranje rokodelskih izdelkov in oblikovanje ambientalnega prostora: Jože Carli

Lektoriranje: Sonja Benčina

Tehnična izvedba razstave: Edvard Božič, Stane Mavri, Mestni muzej Idrija

Razstavo sta finančno podprla Občina Idrija in Ministrstvo za kulturo RS.