Dopolnilna dejavnost na kmetiji
Vrst oz. načinov opravljanja dejavnosti je veliko. Ena izmed možnosti je tudi dopolnilna dejavnost na kmetiji, ki omogoča začetek podjetniške poti. Poleg osnovne dejavnosti lahko na kmetiji opravljate več vrst dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki poleg boljše rabe proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči kmetije omogočajo tudi pridobivanje dodatnega dohodka.
Kakšni so pogoji, da lahko na kmetiji registrirate dopolnilno dejavnost?
Kmetija na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v uporabi najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin (PKP), če se opravljajo dejavnosti povezane s čebelarstvom pa mora v skladu s predpisi v register čebelnjakov imeti vpisanih najmanj deset čebeljih družin.
Če se na kmetiji opravlja dopolnilna dejavnost predelave gozdnih sadežev, predelave gozdnih lesnih sortimentov (razen izdelave enostavnih izdelkov iz lesa) ali proizvodnje in prodaje energije iz lesne biomase, morajo imeti člani kmetije poleg 1 ha PKP še dodatnih 6 ha gozda, za opravljanje dopolnilne dejavnosti izdelave enostavnih izdelkov iz lesa, domače suhorobarske galanterije in nadaljevanje stare suhorobarske dediščine pa 2 ha gozda. Kmetija ki se ukvarja s predelavo zelišč ali proizvodnjo eteričnih olj pa mora imeti najmanj 0,02 ha površin z zelišči.
Podrobneje o morebitnih drugih pogojih za pridobitev dovoljenja najdete v 5. členu Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.
Kdo lahko opravlja dopolnilno dejavnost na kmetiji?
Na kmetiji se lahko opravlja več vrst dopolnilnih dejavnosti. Za isto vrsto dopolnilne dejavnosti se lahko določi samo en nosilec dopolnilne dejavnosti. Poleg nosilca dopolnilne dejavnosti pa lahko dopolnilno dejavnost izvajajo tudi nosilec kmetije, člani kmetije, zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, in osebe, ki opravljajo delo, ki ni opredeljeno kot zaposlovanje na črno.
Omejitev letnega dohodka iz dopolnilnih dejavnosti in kdaj se posamezne vrste dopolnilne dejavnosti ne smejo opravljati
Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
Na kmetiji pa se ne sme opravljati posamezna vrsta dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če je nosilec ali član kmetije samostojni podjetnik posameznik, registriran za istovrstno dejavnost, ali zakoniti zastopnik pravne osebe ali ima večinski delež v pravni osebi, registrirani za istovrstno dejavnost.
Vrste dopolnilnih dejavnosti
Vrst dopolnilnih dejavnosti je veliko, za občutek pa so na kratko povzete spodaj. Podrobnosti pa najdete v Uredbi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Vrste dopolnilnih dejavnosti so:
- Predelava primarnih kmetijskih pridelkov. Sem spadajo dejavnosti kot so proizvodnja moke in drugih mlevskih izdelkov, peka kruha in potic ter peciva in slaščic, proizvodnja testenin, proizvodnja rastlinskega olja in predelava semen oljnih rastlin, predelava in konzerviranje krompirja, proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov, predelava mleka, predelava zelišč, proizvodnja žganih pijač in še mnoge druge.
- Predelava gozdnih lesnih sortimentov. Sem spadajo dejavnosti kot so izdelava lesene embalaže, izdelava enostavnih izdelkov iz lesa, izdelava drv ali sekancev in druge.
- Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij. Sem spadajo dejavnosti kot so na primer prodaja na kmetiji in prodaja od vrat do vrat; prodaja na lokalnem trgu, prodaja trgovcem na drobno, institucijam in gostinskim obratom in prodaja na drobno po pošti preko interneta.
- Vzreja in predelava vodnih organizmov. Med dopolnilne dejavnosti vzreja in predelava vodnih organizmov spadata dejavnosti vzreja vodnih organizmov in predelava vodnih organizmov.
- Dejavnost turizem na kmetiji, ki je gostinska dejavnost. Sem spadajo dejavnosti turistična kmetija z nastanitvijo (apartmaji, prostor za kampiranje, prostor za bivalna vozila in druge oblike prenočevanja, na primer senik, čebelnjak in podobne in podobne inovativne oblike nastanitve,…) izletniška kmetija, vinotoč in osmica.
- Dejavnost turizem na kmetiji, ki ni gostinska dejavnost. Sem spadajo dejavnosti kot so recimo prevoz potnikov z vprežnimi vozili in traktorji, ježa živali, oddajanje površin za piknike, …
- Dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki. Med te dejavnosti spadajo na primer lončarstvo, tkalstvo, izdelovanje klekljanih čipk, oglarstvo, izdelki iz čebeljega voska, domače tesarstvo, domače mizarstvo, predelava zelišč in dišavnic na tradicionalen način, nega telesa in sproščanje s panjskim zrakom in še mnoge druge.
- Predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov. Sem spadajo dejavnosti kot so zbiranje in kompostiranje odpadkov organskih snovi, proizvodnja in prodaja energije iz lesne biomase, proizvodnja in prodaja gnoja, gnojevke in gnojnice ter rastlinskega substrata ter druge.
- Storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela. Sem spadajo dejavnosti kot so recimo storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo, spravilo lesa iz gozda, prevoz mleka, živali, predelava mesa, predelava mleka, mletje žit, predelava in konzerviranje sadja in druge dejavnosti.
- Svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo. Med te dejavnosti spadajo svetovanje o kmetovanju, organiziranje delavnic ali tečajev; prikaz del iz kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti in druge dejavnosti.
- Socialno varstvo. Med dopolnilne dejavnosti socialno varstvo spadata celodnevno bivanje odraslih in starejših oseb, ki niso odvisne od tuje pomoči pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil in dnevne oblike bivanja odraslih in starejših oseb, ki niso odvisne od tuje pomoči pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil.
V Uredbi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji so dejavnosti zapisane podrobneje. Prav tako pa tudi morebitni dodatni pogoji in omejitve za posamezne dejavnosti. Upoštevati je potrebno tudi drugo področno zakonodajo in pravilnike, ki se nanašajo na posamezno vrsto dejavnosti in izpolnjevati tudi te pogoje.
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji lahko začne opravljati dejavnost po pridobitvi dovoljenja, ki mu ga z odločbo izda upravna enota. Tukaj ne gre za registracijo dejavnosti, kot recimo pri samostojnem podjetniku, temveč samo za dovoljenje za opravljanje posamezne dejavnosti. Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji tako ni ne samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, temveč dejavnost opravlja kot kmet, fizična oseba.
Pripravila: Tina Lisac, svetovalka
SPOT SVETOVANJE GORIŠKA
Viri in podrobnejše informacije:
- Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji
