Intenzivno kmetijstvo ni več model, s katerim bi lahko na zemlji leta 2050 prehranili devet milijard ljudi, ki bodo takrat vsak dan potrebovali 9,8 milijarde kilogramov hrane, kar je skoraj še enkrat več kot jo pridelamo danes. Že danes se vse bolj kažejo njegove pomanjkljivosti, tudi pri vplivih na okolje.

Zavedati se moramo dejstva, da smo kupci tisti, ki z nakupom in povpraševanjem odločamo, kaj bo trgovec postavil na polico. Izdelki, ki jih nihče ne vzame, hitro zapustijo polico in jih zamenjajo drugi, ki se hitreje »obračajo«. Bodimo torej dosledni. Zahtevajmo živila najvišje kakovosti, ki nam omogočajo izpolnitev ene največjih in največkrat izrečenih želja – zdravje za nas in za naše okolje. Način pridelave izdelka je tista informacija, ki nam o kakovosti živila pove največ. Bodimo pozorni, zahtevajmo informacije, na podlagi katerih se potem lažje odločimo za nakup.

Preden pa se odločimo za nakup pa pomislimo tudi na to ali bomo kupljeno hrano res tudi porabili.

Vsako leto V Sloveniji zavržemo približno 168.000 ton hrane ali 82 kilogramov na osebo. Hrano zavržemo pri pridelovalcih, v predelovalni industriji, trgovini, gospodinjstvih in gostinstvu. Z njo zavržemo tudi vso energijo, vodo, embalažo, ki smo jo porabili zanjo.

In to še ni vse - zavrženo hrano moramo obdelati, predelati in odložiti, kar je še dodaten strošek. Večina je konča na odlagališčih, kjer gnije in prispeva velik delež k nastajanju metana, pomembnega toplogrednega plina, ki ima več kot dvajsetkrat močnejšo sposobnost zadrževanja toplote kot ogljikov dioksid. Nekaj je konča v bioplinarnah in del v kompostarnah.

Zavržena hrana je posledica cele vrste dejavnikov, a najprej gre za naše odločitve in ravnanja.

Več na povezavi.